KAKO SO PTUJSKI TABORNIKI IN KVEDROV ROD PLAVALI SKOZI ČERI ZGODOVINE?

Kvedrov rod je praznoval svoj 30. rojstni dan 19. 3. 1999. vendar še prej, preden zapišemo nekaj zgodovinskih dejstev o našem rodu, namenimo nekaj stavkov taborništvu na ptujskem območju pred ustanovitvijo Kvedrovega rodu.

Po 2. svetovni vojni je bilo nekaj poskusov, da bi v Sloveniji obudili delo tabornikov. Tako je bila 22. aprila 1955 ustanovna skupščina Združenja tabornikov Slovenije. Na Ptuju je bil 1. 10. 1955 ustanovljen Rod Lackove čete, ki je vključeval 190 tabornikov, starosta rodu je bil prof. Vladimir Bračič, načelnik pa Boris Korenjak. Rod je preživljal lepe in hude trenutke. V letu 1966 je imel močno skupino tabornikov na OŠ Franca Osojnika (danes OŠ Ljudski vrt). Znova so ustanovili tudi Četo dravskih splavarjev v Vidmu pri Ptuju. Nekoč je tam že delovala Četa dravskih brodarjev. Zaradi nesoglasij v rodu ta ni delal od začetka 1968 do občnega zbora Lackovega odreda, ki je bil 28. 3. 1970 v OŠ Toneta Žnidariča (danes OŠ Mladika). Prav je, da zapišemo, da sta bila do leta 1968 prizadevna ptujska tabornika zakonca Sedlak. Že od leta 1959 je na ptujskem področju deloval tudi odred v Kidričevem.

Zveza tabornikov občine Ptuj je povezovala odrede in čete. Žal pa v šestih letih ni uspela uskladiti svojih pravil z novim Zakonom o društvih, zato je Oddelek za notranje zadeve SO Ptuj v letu 1973 izdal odločbo o prenehanju delovanja. Enaka usoda je doletela tudi Lackov odred. Obe organizaciji sta uredili zadeve in nadaljevali delo.

Ustanovni občni zbor tabornikov na Gimnaziji Dušana Kvedra na Ptuju je bil 19. 3. 1969. Predsednica pripravljalnega odbora je bila profesorica na Gimnaziji Marija Šumandl, ki je postala tudi prvi starešina odreda, poimenovanega po Dušanu Kvedru - Kvedrovega odreda. Njegov prvi načelnik je bil dijak Davor Bauman. Odred je imel veliko podporo v učiteljskem zboru Gimnazije, kar vidimo tudi v sestavi nadzornega odbora, ki ga je vodil ravnatelj prof. Rudolf Čeh. Odred je sprejel obsežni program dela. Dijaki Gimnazije so pomagali osvajati taborniško znanje osnovnošolcem, bili so na prvem taborjenju, podali pa so se tudi na nekaj kolesarskih izletov. V letih, ko sta odred vodila Marija Šumandl in Davor Bauman, ki ga je kasneje zamenjal Vilko Pešec, je odred pripravil številne izlete, taborjenja, udeleževal se je tekmovanj, širil taborniško znanje in skrbel za izobraževanje tabornikov.

V šolskem letu 1973/74, po odhodu Marije Šumandl na OŠ Toneta Žnidariča, je delo upravnega odbora roda vodila Silva Rizman, od šol. leta 1974/75 do 1981/82 pa Anica Kvas Predikaka-Inika. Načelniki odreda so bili Branko Voljč, Andrej Polanec in Sonja Purgaj. Sonja Purgaj je bila v letih 1982 in 1983 tudi starešina odreda. Taborniki so pridno delali v vodih na OŠ Franc Osojnik in Ivan Spolenak ter seveda na Gimnaziji. Taborniki so skrbeli za naravo, hodili na izlete, smučanja, pohode, na Prežihovino, taborili v Biogradu na morju in pri Splitu, tekmovali so za značko Živka Lovšeta, hodili ob žici okupirane Ljubljane, pripravljali so mnogoboje in tekmovali na njih, vsako leto pa so organizirali vsaj en propagandni tabor in skrbeli za izobraževanje.

Nekaj let je bila prizadevna načelnica Binca Plavec, ki je vodila delo odreda poleg starešine Erike Šafranko-Amerike (od l. 1984 do 1990).

Prav v teh letih je število članov Kvedrovega odreda, vrsto let zapored, presegalo številko 480. Tolikšnega števila članov odred ni imel nikoli prej, pa tudi kasneje ne. Eriki sta pomagala voditi odred poleg Bince Plavec še Aleksander Belca in Branko Tonejc. Taborniki so še vedno hodili na izlete, delovali v vodih, pripravljali vsaj dva propagandna tabora na leto, taborili pri Splitu, hodili na pohode (Jelovice, Mostje Ljubljana), se udeleževali slovenskih in jugoslovanskih zletov, osvajali veščine, preizkušnje in zvezde, pripravili vesela srečanja MČ, se udeleževali veselih srečanj, čistili okolje in počeli vrsto drugih reči. Taborniki so se izobraževali na vodniških tečaj in drugih tečajih v Gozdni šoli ZTS v Bohinju. Tudi odred je pripravil vodniške tečaje za vodnike MČ v Bohinju in na Ptuju.

Po slovenski neodvisnosti v letu 1991 se je precej spremenilo tudi v Kvedrovem odredu. Odred se je preimenoval v rod, na občnem zboru pa so taborniki sprejeli nova Pravila ... in se odločili, da se bo rod še naprej imenoval Kvedrov rod. Starešinstvo je prevzela Sonja Purgaj, načelnica je postala Petra Furman. Rodu so se priključili taborniki Lackovega odreda, ki je prenehal delovati, z delom pa so prenehali tudi taborniki v Kidričevem.

Rod je skrbel za izobraževanje članov. Dobil je prve inštruktorje in pripravljal odmevna taborjenja mladine v Gozdni šoli v Bohinju. Tam so taborile tudi grče na družinskih taborjenjih. Klub grč je postal kar številčen. Imel je kar nekaj delovnih akcij v Gozdni šoli v Bohinju, kjer so še danes opazni sadovi njihovega dela.